Začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja je vzela konec nekdanja skupna država, kar je posledično pomenilo tudi spremembo oblastnih struktur v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Prišel je čas, ko so se nasprotniki prejšnjega režima lahko vrnili v domovino in po dolgih letih znova občutili domača tla pod nogami. Eden takih je Divko Buntić, ki je majhno hercegovsko mesto zapustil, ko bi moral oditi v JLA. Dolga leta je preživel v Nemčiji, tako da se v rojstno vas vrne z novim avtomobilom, obilico denarja in mlado spremljevalko. Želi se maščevati bivši ženi, zato jo skupaj s sinom postavi na cesto, podobne načrte pa ima tudi z drugimi vaščani. Toda nepredvidljiva življenjska usoda ima z njim povsem drugačne načrte.
O PRODUKCIJI
Film je nastal v koprodukciji med Bosno in Hercegovino, Francijo, Slovenijo, Nemčijo, Belgijo in Veliko Britanijo. Poleg navedenih držav, ki so sofinancirale projekt, je bila filmu dodeljena podpora evropskega sklada za koprodukcije Eurimages. V Sloveniji so film Cirkus Columbia sofinancirali Filmski sklad RS (danes Slovenski filmski center), VIBA Film in Studio Maj. Producentska hiša Studio Maj in producentka Dunja Klemenc sta s Tanovićem sodelovala že pri njegovem prvencu Nikogaršnja zemlja, ki je leta 2001 Sloveniji prinesel do danes edinega Oskarja.
Snemanje filma se je začelo v Vipavi oktobra 2009. S filmsko ekipo je takrat živelo celo mesto, ki smo ga za potrebe filma nekoliko »postarali«. Klimatska in človeška toplina Vipavske doline nas je še enkrat več prepričala, da je Vipava pravo filmsko mesto, ki razume, da snemanje filma pozitivno vpliva na kraj, tako finančno kot življenjsko. V filmu je bilo angažiranih preko 100 statistov iz Vipavske doline. Poleg tega smo skušali uporabljati čim več lokalnih kapacitet, od tesarja in steklarja do kuharja in avtomehanika. Celotna ekipa filma je štela preko 100 ljudi, od tega približno polovico iz Slovenije.
USTVARJALCI FILMA
scenarij Danis Tanović po romanu Ivice Đikića
režija Danis Tanović
igrajo Miki Manojlović, Mira Furlan, Boris Ler, Jelena Stupljanin, Milan Štrljić, Mario Knezović,
Ermin Bravo, Miralem Zupčević, Mirza Tanović ...
direktor fotografije Walther van den Ende
montaža Petar Marković
oblikovanje zvoka Martin Steyer
snemanje zvoka Dirk Bombey
scenografija Duško Milavec, Sandra Popovac
kostumografija Jasna Hadžiahmetović Bekrić
maska Martina Šubic-Dodočič
produkcijske hiše Razor Film Produktion GmbH (Nemčija), Man's Films (Belgija), Studio Maj (Slovenija),
2006 Sarajevo (Bosna in Hercegovina), A.S.A.P. Films (Francija), Autonomous (Velika Britanija)
KOMENTAR REŽISERJA
Že leta delam filme o vojni in njenih posledicah. Najprej sem vojno snemal v živo, nato sem začel delati dokumentarce o njej, da bi na koncu končno naredil tudi svoj prvi igrani film Nikogaršnja zemlja. Nedavno sem končal še igrani film z naslovom Triage, ki govori o posledicah vojne.
Časa pred izbruhom vojne se dolgo časa sploh nisem mogel spominjati. Kadar sem se poskušal spomniti česa iz tistega obdobja svojega življenja, je v mojem spominu nastala luknja. Kot da bi vojna zasenčila vse, kar je obstajalo pred njo. Zato sem dolgo časa o tem obdobju razmišljal kot izgubljenem času svojega življenja. Nato pa sem se pred nekaj leti, nenadoma in brez konkretnega razloga, začel spominjati. Včasih je bil to kak vonj, včasih obraz osebe, ki sem jo nekoč poznal, drugič spet kak nepomembni dogodek. Te trenutke sem poskušal zagrabiti in iz njih narediti nekaj več, jih povezati s kakšnim drugim dogodkom, vendar so mi spomini bežali enako kot so prihajali – nenadoma – in me puščali osamljenega in tudi jeznega. Potem pa sem prebral knijgo, ki mi je predstavljala divjo vožnjo po omenjenem obdobju. Cirkus Columbia sicer ni blizu mojemu izkustvu, vendar je v tej knjigi nekaj, kar se enostavno dotakne vsakega Hercegovca. V knjigi so zgodbe o ljudeh, ki naivno varjamejo, da vojna pri njih že ni mogoča, o sosedih, ki si pomagajo tudi v smrtni nevarnosti, o izgubljeni mladosti in novih začetkih, o sovraštvu, ki za nekaj časa prekrije vse, in seveda o ljubezni, ki ne pozna meja. Želim si, da bi ekranizacija te zgodbe obudila spomine otrokom vseh vojn na naših prostorih.
FESTIVALI (izbor)
Sarajevo Film Festival 2010. Venice Days, International Film Festival 2010. Toronto International Film Festival 2010. San Sebastian International Film Festival 2010. Festival slovenskega filma 2010. Beirut Film Festival 2010. Antalya Golden Orange Film Festival 2010. Abu Dhabi Film Festival 2010. Zagreb Film Festival 2010. São Paulo International Film Festival 2010. Film festival Cottbus 2010. Kosovo film festivalu 2010. Stockholm International Film Festival 2010. Trieste Film Festival 2011. FEST Beograd 2011. Bucharest International Film Festival 2011. Hongkong International Film Festival 2011. Palm Springs International Film Festival 2011. Sydney Film Festival 2011. Favourites Film Festival 2011. Rotterdam Film Festival 2011. Chicago International Film Festival 2011. Dialogue of Cultures Film Festival 2011.
NAGRADE
SARAJEVO 2010 (nagrada občinstva za najboljši film), VENICE INTERNATIONAL FILM FESTIVAL (CinemAvvenire) - MOSTRA FILM FESTIVAL 2010 (nagrada Film prihodnosti, podeljuje žirja mladih iz 27 držav EU). ANTALYA GOLDEN ORANGE FILM FESTIVAL 2011 (Golden Orange za najboljši tuji film). NAGRADA SVETA EVROPE, STRASSBOURG 2010 (Etoiles et Toiles, Droits de l'homme), FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA 2010 (nagrada Vesna za scenografiijo), KOSOVO FILM FESTIVAL 2010 (nagrade za najboljši film, najboljši scenarij in najboljšo žensko vlogo). THESSALONIKI INTERNATIONAL FILM FESTIVAL 2010 (nagrada občinstva Fischer za najboljši balkanski film). BOSANSKOHERCEGOVSKI FILMSKI FESTIVAL 2012 (nagrada žirije in nagrada občinstva za najboljši film).
RENCONTRES DU CINEMA SLOVAQUE ET D'EUROPE CENTRALE DE CRAN-GEVRIER (nagrada občinstva in študentov).
